Wikipedia
nsowiki
https://nso.wikipedia.org/wiki/Letlakala_la_pele
MediaWiki 1.43.0-wmf.3
first-letter
Media
Special
Bolediša
Mošomi
Boledišana le Mošomi
Wikipedia
Dipolelo tša Wikipedia
Seswantšho
Poledišano ya Seswantšho
MediaWiki
Poledišano ya MediaWiki
Template
Poledišano ya Template
Thušo
Poledišano ya Thušo
Setensele
Poledišano ya Setensele
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Letlakala la pele
0
399
50821
39157
2024-05-02T12:54:55Z
MountRush
7000
added a reference
wikitext
text/x-wiki
{{DISPLAYTITLE:<span style="position: absolute; clip: rect(1px 1px 1px 1px); clip: rect(1px, 1px, 1px, 1px);">{{FULLPAGENAME}}</span>}}
<ref><nowiki>https://www.statista.com/topics/9876/agriculture-in-south-africa/#topicOverview</nowiki></ref>{{Letlakala_la_PeleMp}}
{| border="0" cellspacing="10"
|- valign="top"
| width="15%"|
{{Letlakala_la_PeleMp2}}
| width="15%"|
{{Letlakala_la_PeleMp3}}
|}
{{nobots}}
[https://meta.wikimedia.org/wiki/List_of_Wikipedias Lethathamo la Wikipedias kaofela (List of all Wikipedias)]
t7g53ytvvdukx4znfyykbh1y2pl69ak
Sezulu
0
556
50823
50806
2024-05-02T15:46:11Z
WikiBayer
4063
Reverted edit by [[Special:Contributions/85.99.52.112|85.99.52.112]] ([[User talk:85.99.52.112|talk]]) to last revision by [[User:Tumbuka Arch|Tumbuka Arch]]
wikitext
text/x-wiki
[[Seswantšho:South Africa Zulu speakers proportion map.svg|thumb|Sezulu mo [[Afrika Borwa]] ([[2011]]):
{{columns
|col1=
{{legend|#EDF8E9|0–20%}}
{{legend|#BAE4B3|20–40%}}
{{legend|#74C476|40–60%}}
|col2=
{{legend|#31A354|60–80%}}
{{legend|#006D2C|80–100%}}}}]]
'''Sezulu''' (Sezulu: {{lang|zu|isiZulu}}) ke e tee ya [[dipolelo]] tše [[11 (nomoro)|lesometee]] tša semmušô tša [[Afrika Borwa]]. Sezulu se bolelwa kudu profenseng ya [[KwaZulu Natala|KwaZulu-Natal]]. Sezulu se bolelwa ke bontšhi bja badudi ba [[Afrika Borwa]].
Palo ye nnyane ya badudi ba [[Zimbabwe]], le [[Mozambique]] e bolela Sezulu.
== Sezulu ka gare Afrika Borwa ==
Palo ya batho ya 2011 ya [[Afrika Borwa]] e bontšha se:
{| border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%; text-align: left"
!style="background-color:#E9E9E9"|Dipolelo
!style="background-color:#E9E9E9" align=right|Baboledi
!style="background-color:#E9E9E9" align=right|%
|-
|[[Sezulu]]||align=right|11 587 375||align=right|21.1%
|-
|[[Sethosa]]||align=right|8 154 259||align=right|14.8%
|-
|[[Afrikaans]]||align=right|6 855 082||align=right|12.5%
|-
|[[Seisimane]]||align=right|4 892 624||align=right|8.9%
|-
|[[Sepedi]] ||align=right|4 618 575||align=right|8.4%
|-
|[[Setswana]]||align=right|4 067 247||align=right|8.2%
|-
|[[Sesotho]]||align=right|3 849 563||align=right|7.0%
|-
|[[Setsonga]]||align=right|2 277 148||align=right|4.1%
|-
|[[Seswati]]||align=right|1 297 044||align=right|2.4%
|-
|[[Sevenda]]||align=right|1 209 388||align=right|2.2%
|-
|[[Sendebele]]||align=right|1 090 223||align=right|1.98%
|-
|[[South African Sign Language|Sign Language]]||align=right|234 655||align=right|0.43%
|-
|Dipolelo tše dingwe||align=right|809 117||align=right|1.47%
|-
|'''Yohle'''||align=right|'''45 026 681'''||align=right|'''100.0%'''
|}
{{Dipolelo tše lesome tee tša semmušô tša Afrika Borwa}}
{{DEFAULTSORT:Zulu}}
[[Setensele:Dipolelo]]
[[Setensele:Afrika Borwa]]
[[Setensele:Dipolelo tša Afrika]]
e81dhtmrs1vgnv9mvyw4bwa5gach7cg
Lobolo
0
12762
50818
50793
2024-05-02T12:41:51Z
MountRush
7000
corrected some phrases
wikitext
text/x-wiki
'''Lobola''' ka [[Setebele|Sesotho sa Leboa]] ( '''''mahadi''''' ka [[Sesotho]], '''''mahari''''' ka [[Seswahili]], '''''magadi''''' ka [[Sesotho sa Leboa|Sepedi]] le [[Setswana]], '''''lovola''''' ka [[Setsonga|Xitsonga]], le '''''mamalo''''' ka [[Sevenda|Tshivenda]] ), ka dinako tše dingwe e bitšwa " [[Theko ya monyadiwa|lehumo la monyadiwa."]] " <ref>https://www.cambridge.org/core/journals/africa/article/abs/international-african-institute-192651/047EEFA82113039651006EC3ECD2F037</ref> <ref>[[Signe Arnfred]], ''Sexuality & Gender Politics in Mozambique: Rethinking Gender in Africa''</ref> '''goba''' "[[theko ya monyadiwa]]" ke thoto ka diruiwa goba mohuta o mongwe, yeo monna wa ka moso, goba hlogo ya lapa la gagwe, e itlamago go e fa hlogo ya lapa la mosadi wa ka moso bjalo ka tebogo ya go dumelela monna go nyala morwedi wa bona le [[Lobola|go]] lapa ka go mo godiša.
== Lobolo le Molao ==
[[Afrika Borwa]], moo mokgwa wa magadi o dirwago kudu, kopano ya pele e phethilwe go ya ka molao wa setšo, eupša bjale e laolwa ka fase ga Temogo ya Manyalo a Setšo, 1998 (Molao wa 120 wa 1998) (RCMA) gomme o na le dinyakwa tše di latelago tša pele gore lenyalo le dumelelwe ka fase ga molao wa setšo:
02b7y4u36r49t0wb3ixo9thnkuqghc8
50819
50818
2024-05-02T12:44:56Z
MountRush
7000
wikitext
text/x-wiki
'''Lobola''' ka [[Setebele|Sesotho sa Leboa]] ( '''''mahadi''''' ka [[Sesotho]], '''''mahari''''' ka [[Seswahili]], '''''magadi''''' ka [[Sesotho sa Leboa|Sepedi]] le [[Setswana]], '''''lovola''''' ka [[Setsonga|Xitsonga]], le '''''mamalo''''' ka [[Sevenda|Tshivenda]] ), ka dinako tše dingwe e bitšwa " [[Theko ya monyadiwa|lehumo la monyadiwa."]] " <ref>https://www.cambridge.org/core/journals/africa/article/abs/international-african-institute-192651/047EEFA82113039651006EC3ECD2F037</ref> <ref>[[Signe Arnfred]], ''Sexuality & Gender Politics in Mozambique: Rethinking Gender in Africa''</ref> '''goba''' "[[theko ya monyadiwa]]" ke thoto ka diruiwa goba mohuta o mongwe, yeo monna wa ka moso, goba hlogo ya lapa la gagwe, e itlamago go e fa hlogo ya lapa la mosadi wa ka moso bjalo ka tebogo ya go dumelela monna go nyala morwedi wa bona le [[Lobola|go]] lapa ka go mo godiša.
== Lobolo le Molao ==
[[Afrika Borwa]], moo mokgwa wa magadi o dirwago kudu, kopano ya pele e phethilwe go ya ka molao wa setšo, eupša bjale e laolwa ka fase ga Temogo ya Manyalo a Setšo, 1998 (Molao wa 120 wa 1998) (RCMA) gomme o na le dinyakwa tše di latelago tša pele gore lenyalo le dumelelwe ka fase ga molao wa setšo:
mvcw4z31i9aaboen5653e5o9f9clj41
Umqombothi
0
12771
50816
50808
2024-05-02T12:20:42Z
Mnare2024
7004
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1215139246|Umqombothi]]"
wikitext
text/x-wiki
'''Bjala bja setšo''' ( </link> ), ke bjala bja setšo [[Afrika Borwa|bja Afrika-Borwa]] bjoo bo dirilwego ka mabele, mmela wa lehea, mmela wa mabelethoro, pidišo le meetse. E tletše kudu ka bithamine B . Bjala bjo bona le boleng bjo bo nnyane bja senotagi (gantši ka fase ga diperesente tše tharo (3%)) gomme e tsebja ka go ba le monkgo wo boima le wo o lego bodila ka tsela ye e sa tlwaelegago. Ka tebelelo, bjala bo ba le mebala ye mebedi le bosehlana. Ke bjo bo loilego, bo tšwelela bjalo ka khirimi le matšhitšhikhi (go tšwa go lehea).
'''Bjala bja setšo''' bo hlotlwa ka latela [[meetlo]] ya setšo, gomme tše di fapana gannyane go ya ka dilete. Resiphi gantši e tšwetšwapele meloko ka meloko. Bjala bo hlotlwa ka setšo ka go šomiša mollo wa ka ntle ga ntlo. Ke moka o fodišwa ka ntle ga ntlo go fihla dithemperetšheng tša tikologo.
'''Metswako''' ye e šomišwago ke: dikelo tše di lekanago tša bupi bja lehea, bupi bja mabele bjo bo pšhatlagantšwego (mmela wa [[mabele)]] le mmela wa mabelethoro ye e pšhatlagantšwego. Malt ya lehea e fa biri ya segalo se bofefo ka tatso ye boleta. Malt ya sorghum e fana ka biri ye lefsifsi.
by62x34c2mnm9nfif6hvzqtd6qbg7xh
Maselekwane Modjadji
0
12774
50811
2024-05-02T12:16:14Z
Teamash
6998
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1197784472|Maselekwane Modjadji]]"
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox royalty|name=Maselekwane Modjadji I|succession=[[Rain Queen]] of [[Balobedu]]|coronation=|reign=1800–1854|predecessor=Position established|successor=[[Masalanabo Modjadji]]|house=[[Modjadji]]|birth_date=|birth_place=|death_date=1854|death_place=[[South African Republic]] in an area now in [[Limpopo]], [[South Africa]]|father=Mugodo, Chief of the Karanga|mother=Princess Dzungundini|issue=[[Masalanabo Modjadji]]<br />[[Leakhali Modjadji|Princess Leakhali Modjadji]]}}'''Maselekwane Modjadji I''' (o hlokofetše ka 1854) e bile [[Mohumagadi wa Pula|Kgošigadi senesa Pula]] sa mathomo wa morafe wa Balobedu wa Afrika Borwa. '''Maselekwane''' o bušitše go tloga ka ngwaga wa1800 go fihla ka 1854. O ile a thlatlangwa ke Kgošigadi ya senesa Pula Masalanabo Modjadji wa bo bedi.
b9nvsqu2di0yid7vajmibxepjzhn1ox
50813
50811
2024-05-02T12:18:54Z
Teamash
6998
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1197784472|Maselekwane Modjadji]]"
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox royalty|name=Maselekwane Modjadji I|succession=[[Rain Queen]] of [[Balobedu]]|coronation=|reign=1800–1854|predecessor=Position established|successor=[[Masalanabo Modjadji]]|house=[[Modjadji]]|birth_date=|birth_place=|death_date=1854|death_place=[[South African Republic]] in an area now in [[Limpopo]], [[South Africa]]|father=Mugodo, Chief of the Karanga|mother=Princess Dzungundini|issue=[[Masalanabo Modjadji]]<br />[[Leakhali Modjadji|Princess Leakhali Modjadji]]}}'''Maselekwane Modjadji I''' (o hlokofetše ka 1854) e bile [[Mohumagadi wa Pula|Kgošigadi senesa Pula]] sa mathomo wa morafe wa Balobedu wa Afrika Borwa. '''Maselekwane''' o [[Laola|bušitše]] go tloga ka ngwaga wa1800 go fihla ka 1854. O ile a thlatlangwa ke Kgošigadi ya senesa Pula Masalanabo Modjadji wa bo bedi.
hqq6eebx9253ik8w4byq86thly2cskh
Mohlare
0
12775
50812
2024-05-02T12:17:49Z
Hlologelo Nkgare
7006
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1220133186|Tree]]"
wikitext
text/x-wiki
Thutong ya mehlare, '''mohlare''' ke sebjalo sa go phela nako ye telele seo se nago le kota ya mohlare ye telele, goba kota ya mohlare , gantši e thekga makala le matlakala. Ditšhomišong tše dingwe, tlhalošo ya sehlare e ka ba ye nnyane, go akaretšwa fela dibjalo tša kota tšeo elego tše kgolo, dibjalo tšeo di šomišwago bjalo ka dikota tša mohlare goba dibjalo tša ka godimo ga botelele bjo bo laeditšwego. Ditlhalosong tše di nabilego, dipalema tše ditelele, di- tree fern, dipanana le di- pampoo le tšona ke dihlare.
[[Mehlare]] ga se sehlopha sa taxonomic sa monophyletic eupša e bopilwe ka mehuta ye mentši ya dibjalo tšeo di hlamilwego ka go ikemela kutu le makala bjalo ka tsela ya go phagama godimo ga dibjalo tše dingwe go phadišana ka seetša sa [[letšatši]]. Bontši bja mehuta ya mehlare ke di-angiosperm goba dikota tše thata; go tše dingwe ka moka, tše dintši ke di- gymnosperm goba dikota tše boleta. Mehlare e na le tshekamelo ya go phela nako ye telele, ye mengwe e fihla go mengwaga ye dikete tše mmalwa. Mehlare e bile gona mengwageng e dimilione tše 370. Go akanyetšwa gore go na le dihlare tše di godilego tše di ka bago ditrilione tše tharo [[lefaseng]].
Mohlare ka tlwaelo se na le makala a mantši a bobedi ao a thekgwago ka ntle ga fase ke kutu, yeo ka tlwaelo e nago le name ditlha tša kota bakeng sa matla, le methapo ya nama ya mohlare bakeng sa go rwala didirišwa go tšwa karolong e nngwe ya sehlare go ya go e nngwe. Go bontši bja mehlare e dikologilwe ke legato la kutu ao a šomago bjalo ka lepheko la [[tšhireletšo]]. Ka tlase ga mobu, modu e makala gomme e phatlalala ka bophara; di šoma go tima sehlare le go ntšha monola le phepo mobung. Ka godimo ga mmu, makala a arogana ka makala a mannyane le mahlare. Mahlare ka tlwaelo a na le matlakala, ao a swarago matla a seetša gomme a a fetoša swikiri ka photosynthesis, a nea dijo bakeng sa go gola le go gola ga sehlare.
fyxzfhsm8po8tpyqr1ey6vqwkwqpamj
50815
50812
2024-05-02T12:20:09Z
Hlologelo Nkgare
7006
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1220133186|Tree]]"
wikitext
text/x-wiki
[[Seswantšho:Ash_Tree_-_geograph.org.uk_-_590710.jpg|thumb| Molora o tlwaelegilego ( ''Fraxinus excelsior'' ), sehlare sa matlakala ka sephara ( angiosperm ).]]
[[Seswantšho:Larix_decidua_Aletschwald.jpg|thumb| European larch ( ''Larix decidua'' ), sehlare sa dikhonifere seo gape se golago matlakala]]
Thutong ya mehlare, '''mohlare''' ke sebjalo sa go phela nako ye telele seo se nago le kota ya mohlare ye telele, goba kota ya mohlare , gantši e thekga makala le matlakala. Ditšhomišong tše dingwe, tlhalošo ya sehlare e ka ba ye nnyane, go akaretšwa fela dibjalo tša kota tšeo elego tše kgolo, dibjalo tšeo di šomišwago bjalo ka dikota tša mohlare goba dibjalo tša ka godimo ga botelele bjo bo laeditšwego. Ditlhalosong tše di nabilego, dipalema tše ditelele, di- tree fern, dipanana le di- pampoo le tšona ke dihlare.
'''[[Mehlare]]''' ga se sehlopha sa taxonomic sa monophyletic eupša e bopilwe ka mehuta ye mentši ya dibjalo tšeo di hlamilwego ka go ikemela kutu le makala bjalo ka tsela ya go phagama godimo ga dibjalo tše dingwe go phadišana ka seetša sa [[letšatši]]. Bontši bja mehuta ya mehlare ke di-angiosperm goba dikota tše thata; go tše dingwe ka moka, tše dintši ke di- gymnosperm goba dikota tše boleta. Mehlare e na le tshekamelo ya go phela nako ye telele, ye mengwe e fihla go mengwaga ye dikete tše mmalwa. Mehlare e bile gona mengwageng e dimilione tše 370. Go akanyetšwa gore go na le dihlare tše di godilego tše di ka bago ditrilione tše tharo [[lefaseng]].
'''Mohlare''' ka tlwaelo se na le makala a mantši a bobedi ao a thekgwago ka ntle ga fase ke kutu, yeo ka tlwaelo e nago le name ditlha tša kota bakeng sa matla, le methapo ya nama ya mohlare bakeng sa go rwala didirišwa go tšwa karolong e nngwe ya sehlare go ya go e nngwe. Go bontši bja mehlare e dikologilwe ke legato la kutu ao a šomago bjalo ka lepheko la [[tšhireletšo]]. Ka tlase ga mobu, modu e makala gomme e phatlalala ka bophara; di šoma go tima sehlare le go ntšha monola le phepo mobung. Ka godimo ga mmu, makala a arogana ka makala a mannyane le mahlare. Mahlare ka tlwaelo a na le matlakala, ao a swarago matla a seetša gomme a a fetoša swikiri ka photosynthesis, a nea dijo bakeng sa go gola le go gola ga sehlare.
Gantši mehlare e tšweletša gape ka go šomiša dipeu. Matšoba le dienywa di ka ba gona, eupša mehlare ye mengwe, go swana le dikhonifere, go e na le moo e na le dikhone tša peu ya peu le dikhone tša peu. Dipalema, dipanana le di- bamboo le tšona di tšweletša dipeu, eupša di- fern tša mohlare di tšweletša '''mašoba''' go e na le moo.
moybxotjse3e3rykdk66ozj64kzhv0m
50822
50815
2024-05-02T12:56:29Z
Hlologelo Nkgare
7006
Added reference
wikitext
text/x-wiki
[[Seswantšho:Ash_Tree_-_geograph.org.uk_-_590710.jpg|thumb| Molora o tlwaelegilego ( ''Fraxinus excelsior'' ), sehlare sa matlakala ka sephara ( angiosperm ).]]
[[Seswantšho:Larix_decidua_Aletschwald.jpg|thumb| European larch ( ''Larix decidua'' ), sehlare sa dikhonifere seo gape se golago matlakala]]
Thutong ya mehlare, '''mohlare''' ke sebjalo sa go phela nako ye telele seo se nago le kota ya mohlare ye telele, goba kota ya mohlare , gantši e thekga makala le matlakala. Ditšhomišong tše dingwe, tlhalošo ya sehlare e ka ba ye nnyane, go akaretšwa fela dibjalo tša kota tšeo elego tše kgolo, dibjalo tšeo di šomišwago bjalo ka dikota tša mohlare goba dibjalo tša ka godimo ga botelele bjo bo laeditšwego. Ditlhalosong tše di nabilego, dipalema tše ditelele, di- tree fern<ref>https://pza.sanbi.org/alsophila-dregei</ref>, dipanana le di- pampoo le tšona ke dihlare.
'''[[Mehlare]]''' ga se sehlopha sa taxonomic sa monophyletic<ref>https://www.nature.com/scitable/topicpage/reading-a-phylogenetic-tree-the-meaning-of-41956/</ref> eupša e bopilwe ka mehuta ye mentši ya dibjalo tšeo di hlamilwego ka go ikemela kutu le makala bjalo ka tsela ya go phagama godimo ga dibjalo tše dingwe go phadišana ka seetša sa [[letšatši]]. Bontši bja mehuta ya mehlare ke di-angiosperm goba dikota tše thata; go tše dingwe ka moka, tše dintši ke di- gymnosperm goba dikota tše boleta. Mehlare e na le tshekamelo ya go phela nako ye telele, ye mengwe e fihla go mengwaga ye dikete tše mmalwa. Mehlare e bile gona mengwageng e dimilione tše 370. Go akanyetšwa gore go na le dihlare tše di godilego tše di ka bago ditrilione tše tharo [[lefaseng]].
'''Mohlare''' ka tlwaelo se na le makala a mantši a bobedi ao a thekgwago ka ntle ga fase ke kutu, yeo ka tlwaelo e nago le name ditlha tša kota bakeng sa matla, le methapo ya nama ya mohlare bakeng sa go rwala didirišwa go tšwa karolong e nngwe ya sehlare go ya go e nngwe. Go bontši bja mehlare e dikologilwe ke legato la kutu ao a šomago bjalo ka lepheko la [[tšhireletšo]]. Ka tlase ga mobu, modu e makala gomme e phatlalala ka bophara; di šoma go tima sehlare le go ntšha monola le phepo mobung. Ka godimo ga mmu, makala a arogana ka makala a mannyane le mahlare. Mahlare ka tlwaelo a na le matlakala, ao a swarago matla a seetša gomme a a fetoša swikiri ka photosynthesis, a nea dijo bakeng sa go gola le go gola ga sehlare.
Gantši mehlare e tšweletša gape ka go šomiša dipeu. Matšoba le dienywa di ka ba gona, eupša mehlare ye mengwe, go swana le dikhonifere, go e na le moo e na le dikhone tša peu ya peu le dikhone tša peu. Dipalema, dipanana le di- bamboo le tšona di tšweletša dipeu, eupša di- fern tša mohlare di tšweletša '''mašoba''' go e na le moo.
pdd28vfmasine4efm3jhnvuq6uyd7j5
Dikgomo tša Sanga
0
12776
50814
2024-05-02T12:19:33Z
KC88savage
7005
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1220458330|Sanga cattle]]"
wikitext
text/x-wiki
'''Dikgomo tša Sanga''' ke leina la kopanelo la dikgomo tša setlogo tša dilete tše dingwe ka Afrika. Ka dinako tše dingwe di hlaolwa bjalo ka mohuta wa ka fasana wo o nago le leina la mahlale la '''''Bos taurus africanus''''' . Tlogamorago ya bona ya go aga le ruo ka gae le mathomo a bona kahlanong le dikgomo tša taurine, dikgomo tša zebu (indicine), le phapano ya setlogo ya Afrika ya di -auroch tša '''bagologolo''' ke taba yeo go ngangišanwago ka yona. "African taurine", "sanga", "zenga", "sheko", "African indicine" ka moka ke dihlopha tše nnyane tša dikgomo tša [[Sangoma, Limpopo|Sanga]].
d4vcm661e9y7fm6qhjlt877z741mdb6
50820
50814
2024-05-02T12:52:47Z
KC88savage
7005
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1220458330|Sanga cattle]]"
wikitext
text/x-wiki
<ref>https://www.lrb.co.uk/the-paper/v23/n03/edward-luttwak/sane-cows-or-bse-isn-t-the-worst-of-it</ref>'''Dikgomo tša Sanga''' ke leina la kopanelo la dikgomo tša setlogo tša dilete tše dingwe ka Afrika. Ka dinako tše dingwe di hlaolwa bjalo ka mohuta wa ka fasana wo o nago le leina la mahlale la '''''Bos taurus africanus''''' . Tlogamorago ya bona ya go aga le ruo ka gae le mathomo a bona kahlanong le dikgomo tša taurine, dikgomo tša zebu (indicine), le phapano ya setlogo ya Afrika ya di -auroch tša '''bagologolo''' ke taba yeo go ngangišanwago ka yona. "African taurine", "sanga", "zenga", "sheko", "African indicine" ka moka ke dihlopha tše nnyane tša dikgomo tša [[Sangoma, Limpopo|Sanga]].
dov4aj0fhksw3i2umeyruomwxuvt27l
Karabelo ya nyakego
0
12777
50817
2024-05-02T12:24:21Z
Successisdoingwhatwelove
7003
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1213778546|Demand response]]"
wikitext
text/x-wiki
[[Seswantšho:Load_diagram.png|thumb| '''[[Seswantšho sa mošomo wa]]''' letšatši le letšatši; Mmala wa leratadima o bontša sebele mojaro tshebediso ya le tala bontša loketseng mojaro.]]
dtrpc6ou1d8cjgs0z2l8jvhqj5jpeig
Kgodišo ya bana
0
12778
50824
2024-05-03T11:05:12Z
Lammatau
7001
Tlhodile letlakala ka ' '''Batswadi''' goba ba hlokomedi ba bana ba na le maikarebelo a go ruta bana se le sela. Go a makatša go kwa setšhaba se ngongorega gore bana ga ba na molao, mekgwa, tsebe le maitshwaro a mabotse. Potšošo ke gore ba swanetše go dira bjalo bjang gobane ga go na ngwana yo a belegweng a tseba go dira bjalo. Ge motswadi go ba mohlokomedi wa ngwana a sa rute bana o tlogelela maikarabelo a go ba bangwe bao ba tla rutago bana ba ka fao bona ba bonago go swanetše....'
wikitext
text/x-wiki
'''Batswadi''' goba ba hlokomedi ba bana ba na le maikarebelo a go ruta bana se le sela. Go a makatša go kwa setšhaba se ngongorega gore bana ga ba na molao, mekgwa, tsebe le maitshwaro a mabotse. Potšošo ke gore ba swanetše go dira bjalo bjang gobane ga go na ngwana yo a belegweng a tseba go dira bjalo. Ge motswadi go ba mohlokomedi wa ngwana a sa rute bana o tlogelela maikarabelo a go ba bangwe bao ba tla rutago bana ba ka fao bona ba bonago go swanetše. Matšatšing a bjale batswadi le bahlokomedi ba bana ba lebeletše barutiši go dira se. Bothata ke gore ge morutiši ka bo ena a sena maikarabelo, o tla ruta barutwana eng. Barutisi ba bangwe ba godisitswe ka tsela tše di sa ageng bana. Ka fao, ba tlo ruta bana tseo bona ba di tsebago goba ba di dumelago. Batswadi le bahlokomedi ba bana ba swanetše go tšea maikarabelo go ruta bana ba bona maikarabelo ba se tlogele se go dikolo, setshaba, dithelebišene, diyalemoya, meloko le bakgotse.
cvo7zxcigz6q3ckot4sluafh94b50j9
50827
50824
2024-05-03T11:07:27Z
Lammatau
7001
wikitext
text/x-wiki
'''Batswadi''' goba bahlokomedi ba bana ba na le maikarebelo a go ruta bana se le sela. Go a makatša go kwa setšhaba se ngongorega gore bana ga ba na molao, mekgwa, tsebe le maitshwaro a mabotse. Potšošo ke gore ba swanetše go dira bjalo bjang gobane ga go na ngwana yo a belegweng a tseba go dira bjalo. Ge motswadi go ba mohlokomedi wa ngwana a sa rute bana o tlogelela maikarabelo a go ba bangwe bao ba tla rutago bana ba ka fao bona ba bonago go swanetše. Matšatšing a bjale batswadi le bahlokomedi ba bana ba lebeletše barutiši go dira se. Bothata ke gore ge morutiši ka bo ena a sena maikarabelo, o tla ruta barutwana eng. Barutisi ba bangwe ba godisitswe ka tsela tše di sa ageng bana. Ka fao, ba tlo ruta bana tseo bona ba di tsebago goba ba di dumelago. Batswadi le bahlokomedi ba bana ba swanetše go tšea maikarabelo go ruta bana ba bona maikarabelo ba se tlogele se go dikolo, setshaba, dithelebišene, diyalemoya, meloko le bakgotse.
j40cpbt4th8l8k6c8b0np5z727jkb2t
50830
50827
2024-05-03T11:11:38Z
Lammatau
7001
wikitext
text/x-wiki
'''Batswadi''' goba [https://www.indeed.com/career-advice/finding-a-job/what-is-a-caregiver bahlokomedi] ba bana ba na le maikarebelo a go ruta bana se le sela. Go a makatša go kwa setšhaba se ngongorega gore bana ga ba na molao, mekgwa, tsebe le maitshwaro a mabotse. Potšošo ke gore ba swanetše go dira bjalo bjang gobane ga go na ngwana yo a belegweng a tseba go dira bjalo. Ge motswadi go ba mohlokomedi wa ngwana a sa rute bana o tlogelela maikarabelo a go ba bangwe bao ba tla rutago bana ba ka fao bona ba bonago go swanetše. Matšatšing a bjale batswadi le bahlokomedi ba bana ba lebeletše barutiši go dira se. Bothata ke gore ge morutiši ka bo ena a sena maikarabelo, o tla ruta barutwana eng. Barutisi ba bangwe ba godisitswe ka tsela tše di sa ageng bana. Ka fao, ba tlo ruta bana tseo bona ba di tsebago goba ba di dumelago. Batswadi le bahlokomedi ba bana ba swanetše go tšea maikarabelo go ruta bana ba bona maikarabelo ba se tlogele se go dikolo, setshaba, dithelebišene, diyalemoya, meloko le bakgotse.
fsnoncjvohzmewraaf36zt2hf6o7zvk
Ditokelo tša Polelo ke Ditokelo tša Botho
0
12779
50825
2024-05-03T11:05:23Z
Successisdoingwhatwelove
7003
ngwadile athikile
wikitext
text/x-wiki
Afrika Borwa e lemoga kgwedi ya Hlakola bjalo ka Kgwedi ya Ditokelo tša Botho, gomme segopotšo sa ngwaga wo se swarwa ka fase ga moko wa 'Mengwagasome ye meraro ya Tlhompho le Tšwetšopele ya Ditokelo tša Botho'. Molaotheo wa naga o tiišetša badudi ba yona ditokelo tše mmalwa, go akaretšwa tokelo ya go šomiša polelo yeo ba e ratago. Ka manyami, tokelo ye gantši e a hlokomologwa, go sa šetšwe bohlokwa bja yona go bopeng maatla a dipolotiki le a ekonomi ya leago. Polelo go ya ka histori e šomišitšwe bjalo ka sedirišwa sa kgatelelo, kudu-kudu nakong ya bokoloniale le ya kgethologanyo. Le gona bjale, dingangišano mabapi le ditokelo tša polelo di ka se swarwe ntle le go ela hloko bohlokwa bja yona bja dipolitiki le bja ekonomi ya leago. Ditokelo tše di swanetše go tšwetšwa pele le go hlokomelwa ka bogale go netefatša gore maleme ka moka a fiwa tlhompho le temogo ya go lekana.
h278uqfgj8dl04hnv1hrtl5sqab9ctr
Dijo tša go fepa mmele
0
12780
50826
2024-05-03T11:05:40Z
Hlologelo Nkgare
7006
Go ngwala athikele
wikitext
text/x-wiki
Dijo tša go feta mmele di nale dihlopha tša go fapafapana. Dihlopha tša gona di ka tsela ye: dijo tša makhura le swikiri, dijo tša go tšwa maswing, diproteine, dienywa le merogo le dikhabohaeteraete.
Dijo tša go tswa '''makhureng le swikiring''' tšona ke avokhado, mohlware le tše dingwe.
Dijo tša go tšwa '''maswing ke maswi''', tšhese le tše dingwe
Dijo tša go tšwa go '''diproteine''' ke nama, hlapi le dinawa.
Dijo tša go tšwa go '''dienywa le merogo''' ke, dipanana, apola, khabeše sepenaše le tše dingwe.
Dijo tša go tswa go '''dikhobohaetearaete''' ke borotho, bupi, reisi le tše dingwe.
pf1y89v4cda8w67kxdzgg9grvf6ovqn
Sonheuwel-nelspruit
0
12781
50828
2024-05-03T11:07:28Z
ZachariahEke
7007
kuranta
wikitext
text/x-wiki
Sonheuwel ke motse wa Nelspruit. E dikologilwe ke Sekolo sa Mathomo sa Nelspruit, St Peters Catholic School le Laerskool Laeveld. E na le dithekišo tše ntši tša go swana le go dira kgwebo ya go swana le go reka dithekišo tše di raraganego le bodikela bja dihektare. Palomoka ya maloko a yona ke 6509 go tloga ka 2009. Motse-mogolo o gola go tloga mola go bulwa ga Yunibesithi ya Tshwane ka Stonehenge.
n38rcacs5wsm0gshe5kb0dsxxufmduo
Sehlopha se ke se ratago
0
12782
50829
2024-05-03T11:08:16Z
KC88savage
7005
ke ngwadile athikhike ye kopana ka sehlopa se ke se ratago.
wikitext
text/x-wiki
Sehlopa se ke se ratagao ke Orlando Pirates, se tswet'''''š'''''we ka ngwaga wa 1937. Se thopile sefoka ka dibapadi t'''''š'''''a National Professional Soccer League, National soccer league, le Premier League. Go fa go le go thopa mehopa ya DSTV League, MTN Cup, Nedbank cup, le CAF Super Cup. Ke tloga ke ikgant'''''š'''''ha ka kukudu ka sehlopha se ke se ratago, ke se lakalet'''''š'''''a mahlatse le mahlogonolo.
92ez4mmsnh3kxitdk7zmu2cyiinyqbq